Tek na smučeh je iz leta v leto bolj priljubljena športna aktivnost. Ta zimska aktivnost ima korenine v nordijskih deželah, kjer se je bilo zaradi obilice snega najlažje premikati po pokrajini. Če iščete ustrezen način, kako se podati v zimsko odkrivanje zasnežene pokrajine, je to zagotovo dobra izbira.

Tek na smučeh ni težka zimska disciplina. Z malo truda in s pomočjo izkušenih trenerjev, bost hitro osvojili tekaške tehnike.

Nekaj pozitivnih razlogov, zakaj se odpraviti na tekaške smuči:

• Je zdravju koristno, saj se izvaja na svežem zraku v naravi;
• Enostavna aktivnost, primerna tudi za začetnike;
• Odlična aktivnost za druženje s prijatelji in družino;
• Primeren je za rekreativce in vrhunske športnike;
• Cenovno dostopen, saj ne potrebujete smučarskih vozovnic za žičnice.

Smo vas prepričali? Izkoristite pozitivne učinke intenzivne zimske aktivnost, poskrbite za dobro telesno pripravljenost in dobro počutje.

Katero tehniko teka na smučeh izbrati? Drsalno ali klasično?

Pri teku na smučeh poznamo dve tehniki. Eno imenujemo klasična, drugo drsalna ali ”skate” tehnika.  Znotraj obeh tehnik poznamo še nekaj različnih elementov. Za obvladovanje tehnike je predpogoj, da imate dobro motoriko, kondicijo in ravnotežje.

Vsak začetnik se najprej vpraša, katero tehniko izbrati in kakšno opremo nabaviti. Začnemo lahko z drsalno tehniko ali klasično tehniko, po želji.

Klasična tehnika

Klasična tehnika je osnova pri teku na smučeh. Vsak začetnik bi se moral najprej naučiti klasične tehnike, nato svoje znanje nadgradi z drsalno tehniko in posameznimi tekaškimi elementi. Klasična tehnika je najbolj podobna hoji. Pri klasični tehniki za tek uporabljamo vdrti smučini na tekaški progi. Smučki drsita po tekaški progi v smeri teka. Pri klasični tehniki se uporablja dvojni diagonalni korak. To pomeni, da sočasno potujeta naprej desna roka in leva noga – tako kot pri hoji. Klasično tehniko delimo na posamezne faze: priprava na odriv, odriv in vračanje v osnovni položaj. Za klasično tehniko se uporabljajo nekoliko daljše smuči (+10 do +15 cm).

Drsalna tehnika

Drsalna tehnika je bolj primerna za raven teren. Pomembno je, da je podlaga dobro drsna. Drsalno tehniko delimo na štiri faze: osnovni položaj, priprava na odriv, odriv in vračanje v osnovni položaj. Za drsalno tehniko se uporabljajo nekoliko krajše smuči. Drsalna tehnika se izvaja na široki progi. Izvajate jo lahko na vseh utrjenih in zamrznjenih terenih. Prestopanje oz. odrivanje z noge na nogo zarisuje v snegu črko »V«, roki pa pomagata z močnimi odrivi s palicami. Drsalna tehnika je hitrejša od klasične.

Top destinacije v Sloveniji za tek na smučeh

Za vse ljubitelje smučarskega teka smo preverili, kje so najboljše tekaške proge v Sloveniji. Ponujamo vam nekaj destinacij, kjer smučarske proge urejajo skozi celo zimo.

Areh je planinska ravnina na Ruškem Pohorju, kjer je manjše smučišče in 7 km dobro vzdrževanih tekaških prog. Proge niso zahtevne in v glavnem potekajo po gozdnih poteh. Na Arehu je označenih in lepo vzdrževanih 5 krožnih tekaških prog. Proge so različnih dolžin od 1.3 do 6 km. Na vseh progah so usmerjevalne table, ki prikazujejo dolžino, višinski profil proge in pozicijo, kjer se nahajate. Teren je večinoma položen, občasni vzponi niso naporni. Več o tekaških progah.

Bloke so kraj, ki leži na robu Notranjske med Cerkniškim poljem in Loško ter Ribniško dolino. Nahajajo se na višini 720 do 800 m nadmorske višine. V zimskem času so priljubljena destinacija za smučarske tekače. Veljajo za začetnike smučarskega teka v Sloveniji.  Na Bloški planoti se nahajajo lepo urejene proge za tek na smučeh. Na Blokah se ob ugodnih zimskih razmerah priredi Bloški tekaški maraton. Trasa bloškega maratona je dolga 21 km. Proga je urejena za tek v klasični in drsalni tehniki. V celotni dolžini je urejena v času maratona. Tekmovalni progi Resje in Piškovec sta dolgi približno 2,5 km in sta urejeni za smučarski tek v obeh tehnikah. Več o tekaških progah.

Bohinj je zagotovo najbolj oblegana alpska kotlina, ki se nahaja v osrčju Triglavskega narodnega parka. Ob Bohinjskem jezeru lahko občudujete južno bohinjsko hribovje in mogočne vrhove Julijskih Alp. V Bohinju ima smučarski tek dolgoletno tradicijo. Proge za tek na smučeh so speljane po celotni Bohinjski dolini. V glavnem so ravninske, lepo urejene in označene.

Podatki o progah:

• TRASA 1:  Bohinjska Dolina: Stara Fužina – Srednja vas | dolžina 9,6 km | nadmorska višina 545 m – 590 m | težavnost 1 |
• TRASA 2:  Bohinjska Dolina: Srednja vas – Jereka | dolžina 4 km | nadmorska višina 585 m – 615 m | težavnost 1-2 |
• TRASA 3: Bohinjska Dolina: Laški Rovt – Žlan | dolžina 4,5 km | nadmorska višina 5205 m – 545 m | težavnost 1-2 |
• TRASA 4:  Bohinjska Dolina: Bistrica – Dobrava – Žlan | dolžina 8,7 km | nadmorska višina 505 m – 595 m | težavnost 2-3 |

Tekaške proge na Gorjušah in Goreljku se razprostirajo med Bohinjem in Pokljuko.

Črna na Koroškem je znana po vrhunski alpski smučarki Tini Maze in po lepo urejenih progah za tek na smučeh. Tek na smučeh ima na Koroškem že zelo dolgo tradicijo. V črni sta lepo urejeni dve tekaški progi:

• TRASA 1: Bistra (V Bistri je možnost umetnega zasneževanja) | dolžina 2 km | nadmorska višina 600 m – 630 m | težavnost 2 |
• TRASA 2: Loge (Tekaška proga v Logih je odvisna od zime in količine naravnega snega) | dolžina 3 km | nadmorska višina 815 m – 840 m | težavnost 2-3 |

Črni vrh nad Idrijo se nahaja na Črnovski planoti, ki se razprostira na vzhodnem delu Trnovskega gozda na robu kraškega polja. Črni vrh je bolj poznan po smučarsko tekaškem maratonu, Trnovski maraton. Pod obronkih Špika (1068m nadmorske višine) leži 20,7 km dolga proga za tek na smučeh.

Podatki o progi:

• Maratonska trasa: dolžina 20,7 km | nadmorska višina 685-755m | težavnost 2-3

Jelovica je gozdnata planota, ki se kot alpsko predgorje razteza nad Savo Bohinjko nad naseljema Kropa in Kamno Gorico ter na jugu do Selške Sore. Na tej zakraseli gozdnati planoti so urejene smučarsko tekaške proge. Več o tekaških progah.

Jezersko, alpska dolina pod vznožjem Kamniško-Savinjskih Alp, je raj za smučarske tekače.  Tek na smučeh ima že zelo dolgo tradicijo. V preteklosti so se na Jezerskem prirejale tekme v teku na smučeh. Na Jezerskem imajo zaradi velikega ravninskega dela zelo primeren teren za tek na smučeh. V dolini Ravenske Kočne je 15 km skrbno pripravljenih tekaških prog. Proge so primerne za vse kategorije tekačev.

Tekaške proge sestavlja pet zaokroženih sklopov. Štirje krogi so dolgi od 1,8 km do 3,1 km z max višinsko razliko 30 m, šesti krog je dolg 4,6 km in ima višinsko razliko 111 m. Ob pomanjkanju naravnega snega, proge tudi umetno zasnežujejo.

Podatki o progah:

• Trasa 1: Šenk – Jenk – Kropivnik |dolžina 6,7 km | nadmorska višina 895 m – 925 m | težavnost 2 |
• Trasa 2: Anclovo – Ravenska koča | dolžina 6,2 km | nadmorska višina 950 m – 1070 m | težavnost 3 |

Kranjska Gora velja za eno najbolj priljubljenih smučarskih središč v Sloveniji. Nahaja se v Zgornjem delu Savske doline. Poleg številnih smučarskih prog, boste v dolini našli številne lepo urejene proge za tek na smučeh. Najdaljša skupina prog poteka od centra Kranjske Gore do Rateč, mimo Planice do Koče v dolini Tamar. Skupna dolžina vseh proga je 30 km. Krajše tekaške proge so urejene še v Gozdu Martuljku, v Mojstrani in Radovni. Del tekaške proge je urejen s tehničnim snegom in osvetljavo za nočni tek.

Podatki o progah:

• Trasa1: Krožna proga Kranjska Gora | dolžina 1,8 km | nadmorska višina 800 m | težavnost 1|
• Trasa 2: Povezovalna proga Kranjska Gora – razcep Rateče/Planica: | dolžina 11 km | nadmorska višina 800 m – 880 m | težavnost 1-2|
• Trasa 3: Krožna proga Rateče po stari železnici (z delom po Italiji) |dolžina 11,7 km | nadmorska višina 845 m – 870 m | težavnost 2|
• Trasa 4a: Krožna proga Planica – rekreativna proga | dolžina 4,5 km | nadmorska višina 880 m – 955 m | težavnost 3|
• Trasa 4b: Krožna proga Planica – FIS proga | dolžina 5 km | nadmorska višina 900 m – 990 m | težavnost 1-2|
• Trasa 5: Proga NC Planica – Tamar | dolžina 8,3 km| nadmorska višina 950 m – 1115 m | težavnost 2-3|
• Trasa 6: Krožna proga Gozd Martuljek | dolžina 2,5 km | nadmorska višina 740 m – 755 m | težavnost 1|
• Trasa 7: Krožna proga Mojstrana | dolžina 2 km | nadmorska višina 635 m – 645 m | težavnost 1 |
• Trasa 8: Krožna proga Radovna | dolžina 1,5 km | nadmorska višina 750 m – 770 m | težavnost 1-2|

Logarska dolina, najlepša alpska dolina v Kamniško-Savinjskih Alpah je v poletnem času priljubljeno izhodišče za obisk visokogorja in ciljna točka za kolesarje. V zimskem času pa je pravi raj za tekače. Ob ugodnih zimskih razmerah je po dolini speljana krožna tekaška proga v dolžini 16 km za klasično in drsalno tehniko. V primeru pomanjkanja snega v dolini pripravijo umetno zasnežene manjše tekaške poligone.

Podatki o progah:

• Trasa 1: Kapela – Juvanija – Plesnik
• Trasa 2: Plesnik (V času prireditve Logarski maraton posamezne proge povežejo v celoto.)
• Trasa 3: Rinka: dolžina 6,1 km, težavnost 2-3

Pokljuka je gozdnata visoko-kraška planota v Julijskih Alpah. Je priljubljeno izhodišče za številne izlete v visokogorje Julijskih Alp. Pokljuka je najbolj poznana po modernem biatlonskem centru, kjer se vsako leto organizirajo mednarodna tekmovanja v biatlonu. Pozimi je Pokljuka pravi raj za smučarje tekače. Proge so speljane po gozdnih poteh, med smrekami. Na Pokljuki delujeta dva športna centra z urejenimi smučarsko-tekaškimi progami: na Rudnem Polju in Goreljku. Ob pomankanju snega, del proge umetno zasnežijo.

Podatki o progah:

• TRASA 1: Dvosmerna proga Center Triglav – Uskovnica – Center Triglav | dolžina proge 5,6 km | nadmorska višina 1305-1345 | težavnost 1-2 |
• TRASA 2: Krožna proga “Nad vojašnico” | dolžina proge 7,1 km | nadmorska višina 1320-1430 | težavnost 2-3 |
• TRASA 3: Krožna IBU proga – Krožna tekmovalna proga, ki služi izvedbi mednarodnih biatlonskih tekmovanj, | dolžina proge 3,6 km | nadmorska višina 1335-13705 | težavnost 3-T |
• TRASA 4: Krožna proga Javorniška planina. Trasa, ki poteka po Javorniški dolini. | dolžina proge 2,5 km | nadmorska višina 1290-1315 | težavnost 2-3 |
• TRASA 5: Krožna proga Goreljek | dolžina proge 6 km | nadmorska višina 1210-1295 | težavnost 3 |

Ribniško Pohorje je zelo obiskana izletniška točka. V zimskem času je raj tako za ljubitelje smučanja, kot teka na smučeh. Na Ribniškem Pohorju so tekaške proge speljane po razgibanem terenu Pohorja in obiskovalce očarajo s slikovito pokrajino.

Podatki o progah:

• TRASA 1: Krožna proga Ribniška koča – Črni vrh – Ribniška koča | dolžina 7 km | nadmorska višina 1475-1540 | težavnost 3 |
• TRASA 2: proga Ribniška koča – Pungart (Kope) – težaven vzpon na vrh Črnega vrha | dolžina 5 km | nadmorska višina 390-1540 | težavnost 3

Rogla je priljubljen športno – rekreacijski in smučarski center na Pohorju. Je prava izbira za družine in posameznike, ki želijo aktivno preživeti prosti čas v neokrnjeni naravi. Rogla je po teku na smučeh poznana po organizaciji svetovnega pokala v smučarskih tekih v sezonah 2009 in 2011. Skica tekaških prog.

Podatki o progah:

• Tekaške proge so sestavljene iz sedmih krožnih tras 1,5 km, 2,5 km, 3,75 km, 5 km, 7,5 km in 10 km.

Rekreacijsko – turistični center »Jakec«, Trije Kralji se nahaja na Pohorju, 18 km iz Slovenske Bistrice. Nahaja se na nadmorski višini 1200 m. V sklopu smučišč vsako leto uredijo progo za tek na smučeh.

Podatki o progi:

• Trasa 1: Dvosmerna proga dolžine 6,8 km | nadmorska višina 1050-1190 m| težavnost 1-2

Velika Planina, zakrasela visokogorska planota v Kamniško-Savinjskih Alpah se nahaja na nadmorski višini 1500 m. Najvišji vrh Gradišče je visoko 1666 m. Velika Planina je zelo priljubljena destinacija za smučarje tekače in turne smučarje. V poletnih mesecih je priljubljena pohodniška in kolesarska točka. Proge na Veliki planini.

Podatki o progah:

• Tekaška proga je urejena od gostišča Zeleni rob do cerkve Marijine Snežne. V primeru ugodnih snežnih pogojev, so urejene proge tudi do Male Planine.

Vojsko se razprostira med dolinami Idrijce, Kanomljice in Trebuše. Vojsko je lepa izletniška točka za ljubitelje pohodništva in gorskega kolesarjenja. V zimskem času je priljubljena destinacija za zimske pohodnike in smučarje tekače.

Tekaške proge so speljane po planoti in so urejene za drsno in klasično tehniko. Proge so ustrezno označene in so različnih dolžin: 2,5 km,05 km, 8, km in 10 km.

Podatki o progah:

• Tekaške proge so speljane po planoti in so urejene za drsno in klasično tehniko. Proge so ustrezno označene in so dolge 2,5 km,05 km, 8, km in 10 km.

Stopnje zahtevnost tekaških prog

Zahtevnost prog ocenjujemo po naslednjih stopnjah:

• 1 – Nezahtevne proge: v večini povsem ravninske; primerne za začetnike.
• 2 – Srednje-zahtevne proge: proge z lahkimi vzponi in lažjimi spusti; primerne za tiste, ki so se že srečali s smučarskim tekom.
• 3 – Težke proge: proge z večjimi vzponi, ki zahtevajo dobro fizično pripravo tekača ter z zahtevnimi spusti, ki zahtevajo ustrezno tehnično znanje; proge so primerne tudi za treninge tekmovalcev.
• T – Tekmovalne proge: proge homologirane za mednarodna tekmovanja.