Škrlatica - škrlatna lepotica Juijskih Alp, Škrlatica, queen of Julian Alps

Škrlatica,
kraljica Julijskih Alp

Druga najvišja gora v Slovenskih Alpah.

    Škrlatica, kraljica Julijskih Alp

    Škrlatica je 2740 m visoka gora v Julijskih Alpah. Je druga najvišja gora v Sloveniji in tretja najvišja v celotnih Julijskih Alpah. Njene strme stene privlačijo ljubitelje gora. Pot do vrha je precej zahtevna, zato je primerna za telesno bolje pripravljene pohodnike. Najlepši pogled na strmo severno steno Škrlatice, ki se razprostira v krnico Velika Dnina (1900 m) je iz severozahoda, s poti na prelaz Vršič. Gora je še posebej lepa ob sončnem zahodu, ko se njene stene obarvajo v škrlatno barvo. Tako je gora Škrlatica dobila svoje ime.

    Škrlatica je gorski vrh v Julijskih Alpah, ki se mogočno dviguje med dolinama Vrat in Velika Pišnica. Škrlatica je proti severu-vzhodu povezana z Martuljkovo gorsko skupino preko gore Visoki Rokav (2664 m). Jugo-zahodni greben Škrlatice se spušča proti Kriški steni. Na vrh gore se lahko podate po različnih poteh. Z vrha je prečudovit razgled na okoliške gore, doline, vse do Jadranskega morja. Tako lepih razgledov ne ponuja niti naš najvišji vrh, Triglav (2864 m).

    Škrlatica, queen of Julian ALps - on the top - Uroš Ledinek

    Na vrhu Škrlatice 2740m
    Foto: Uroš Ledinek

    Domačini so goro Škrlatico imenovali Suhi plaz. Ime je dobila po značilnem melišču pod Rokavi.

    Izhodišča za vzpon na Škrlatico

     

    Na vrh Škrlatice se lahko podate iz treh izhodiščnih krajev. Najkrajša je pot iz doline Vrat, z nadmorske višine 1015 m.

     

    Izhodišče 1: Aljažev dom, dolina Vrata (1015 m)

    Iz doline Vrat, vas bo pot najprej vodila skozi gozd, ki se na posameznih predelih strmo dvigne. Pot vas bo vodila po kamniti poti, med nizkim rastjem. Po približno 1 uri hoje, boste prišli na travnato pobočje in pred vami se odpre čudovit pogled na bližnje vrhove in Triglav. Na pobočju gore Stenar boste prišli do Bivaka IV na Rušju. Bivak se nahaja pod goro Dolkova špica na nadmorski višini 1980 m. Z bivaka je lep razgled na vrhove Stenar, Križ in del Dolkove špice. Bivak na Rušju je odprt skozi vse leto. V bivaku lahko najde zatočišče do 8 oseb.

    Škrlatica, queen of Julian ALps - bivouac IV - Uroš Ledinek

    Bivak IV na Rušju
    Foto: Uroš Ledinek

    Od bivaka na Rušju vas bo pot vodila čez melišče in travnato pobočje ter pašnike. Tukaj boste kmalu presegli nadmorsko višino 2000 m. Prečkali boste jugo-vzhodno pobočje gore Dolkova špica. Dolkova špica je 2591 m visoka gora, ki se nahaja med Stenarjem in Škrlatico. Pot vas bo na drugi strani pobočja peljala nekoliko nižje v kotanjo, kjer se sneg ohrani do poznega poletja. V nadaljevanju boste prečkali nekaj položnih pobočij in po dobre pol ure hoje se pot strmo vzpenja proti krnici Zadnji Dolek. Kmalu boste prispeli do konca melišča, kjer vas čaka najtežji del poti, vstop v steno. Pred vstopom v steno pospravite pohodniške palice in si nadenite čelado. Priporočljivo je, da si nadenete tudi plezalne rokavice. Za premagovanje stene boste potrebovali nekaj plezalnih spretnosti in moči v rokah. Plezalna pot je dobro varovana z jeklenico (jekleno vrvjo), klini in skobami. Pot je speljana skozi težji prehod čez gladko in s klini varovano skalo.  Strmo se boste vzpeli, nato do izstopa iz plezalne stene sledi še nekaj lažjega plezanja po razčlenjenem in ostrem skalovju. Vmes je še nekaj res dih jemajočih razgledov na prepadne stene in bližnje vrhove. Pred vstopom na greben bodite pozorni na naravno okno Škrlatice. Večina ga opazi šele pri sestopu. Na grebenu Škrlatice je pot bolj položna in se obrne na vzhodno stran. Vzhodna stran Škrlatice je lepo razgledna. Opazujete lahko najlepše vrhove Julijskih Alp. Triglav boste imeli na dlani. Na vzhodni strani Škrlatice se nahajajo krnica V Kotlu pod ostrimi Rokavi, severna triglavska stena, ostre ‘špice’ martuljskih gora in mnoge druge.

     

    Ko boste zagledali veliki križ, veste, da ste prispeli na vrh druge največje gore v Sloveniji.

     

    Z vrha Škrlatice je nepozaben razgled na vse strani. Od blizu in daleč so vam na dlani skoraj vsi vrhovi Julijskih Alp (Triglav, Špik, Martuljške Ponce, Oltarji, Rokavi, Dolkova špica, Cmir, Prisojnik, Razor, Mangart, Jalovec in mnogi drugi).

     

    Zahtevnost poti: Za pot na vrh Škrlatice iz doline Vrat boste potrebovali okoli 5 ur. Premagali boste 1725 m nadmorske višine. Pot na vrh Škrlatice je zelo zahtevna. Njena zahtevnost je predvsem na račun dolžine poti. Pot je tehnično srednje zahtevna. Je lepo urejena in označena z markacijami in kažipoti.

    Škrlatica, queen of the Julian Alps - climbing on to the top - Uroš Ledinek

    Plezalna stena na Škrlatici
    Foto: Uroš Ledinek

    Izhodišče 2: iz Zadnjice (690 m)

     

    Pot na Škrlatico iz Planine Zadnjica se začne v Dolini Trente. Pot se iz Zadnjice hitro vzpne nad dolino Belega potoka. Prečkali boste nekaj strmih pobočij, kjer je velika nevarnost padanja kamenja. Na tem mestu je priporočljiva uporaba čelade. Pot prečka grapo Veliki pesek. Tukaj se boste kmalu srečali s prvo jeklenico. Pot vas bo vodila skozi gozd in nekaj bolj in manj izpostavljenih grap. Pot vas bo postopoma pripeljala nad gozdno mejo. Deležni boste prvih čudovitih razgledov na vrhove Julijskih Alp in Triglavski narodni park. Nekoliko višje boste prišli na strma melišča od koder je lep razgled na dolino Trente. Med potjo boste naleteli na odcep, kjer vas pot usmerja k spodnjemu Kriškemu jezeru. Če vam ni odveč narediti kakšen korak več. Obiščite čudovito spodnje Kriško jezero ujeto med strmimi stenami gora. Pot boste nadaljevali v začrtani smeri proti Pogačnikovem domu na Kriških podih. Med potjo boste deležni čudovitih razgledov na gorske vrhove, kot so Planja (2453 m), Razor (2601 m) in Pihavec (2419 m).

    Škrlatica, queen of the Julian Alps - on the way to the top - Uroš Ledinek

    Po grebenu Škrlatice
    Foto: Uroš Ledinek

    Od Pogačnikovega doma vas bo pot vodila v smeri Razorja in Križa (2410 m). Precej strma pot vas bo vodila skozi kraški svet Kriških podov. Na poti si lahko ogledate še Spodnje Kriško jezero in nekoliko višje še Zgornje Kriško jezero. Po strmem pobočju boste prečkali Kriški rob. Ko boste dosegli vrh Kriške stene na nadmorski višini 2289 m, se držite smeri Škrlatica. Med potjo boste prečkali pobočja gore Gubna (2403 m) in Dovškega Gamsovca (2440 m). Naslednji cilj je Rdeča Škrbina, ki se nahaja na nadmorski višini okoli 2500 m.  Pot boste nadaljevali čez nekoliko izpostavljeno melišče. Pozor! Velika nevarnost zdrsa. Bodite previdni! Po nekaj minutah hoje boste prispeli na melišče v Zadnji Dolek, kjer se boste priključili poti iz doline Vrat. Pot boste nadaljevali v jugo-zahodno steno Škrlatice. Nato boste po plezalni poti dosegli vrh Škrlatice.

     

    Zahtevnost poti: Za pot na Škrlatico iz planine Zadnjica boste potrebovali nekaj več kot 8 ur. Premagali boste približno 2400 m nadmorske višine. Pot je zelo zahtevna in dolga, zato je priporočljivo, da jo prehodite v dveh dneh. Pot je lepo označena, na izpostavljenih mestih je varovana z jeklenico. Plezalni del poti je varovan z jeklenicami, klini in skobami.

    Vrh Škrlatice so prvič osvojili leta 1880. Na vrh so se uspeli prvi prebiti dr. Julius Kugy ter trentska vodnika Andrej Komac in Matija Kravanja. Tudi severno steno je prvi preplezal Kugy (leta 1896).

    Vedno na pravi poti

    Z interaktivnim zemljevidom do vašega popolnega doživetja na prostem. Vedno na pravem mestu ob pravem času po pravi poti. Poiščite najboljše poti in aktivnosti na prostem v izbrani destinaciji. Na zemljevidu boste našli predlagan poti z nadmorsko višino, predvidenim časom in navodili za pot. Prenesite GPRX podatke v vaš telefon in začnite svojo pustolovščino.

    Izhodišče 3: Ruski križ (1000 m), Vršič

    Iz Kranjske Gore se lahko na vrh Škrlatice odpravite iz prelaza Vršič. Pot se začne pri tretji serpetini ceste na Vršič. Najprej se boste povzpeli skozi gozd na prostrana travnata pobočja. Prečkali boste potok Suha Pišnica in se vzpeli do planine v Klinu. Pot boste nadaljevali do koče na Krnici. Sledi nekaj strmih vzponov in kmalu boste zapustili gozdno mejo pod vznožju Kriških sten. Na poti boste deležni nekaj plezanja po kriških stenah. Ne pozabite na čelado in plezalne rokavice. Sledite označbam in merkacijam. Pot nadaljujte v smeri Križa in Škrlatice. Na poti boste lahko občudovali vrhove gora Mala Martuljška Ponca (2501 m) in Velika Martuljška Ponca (2602 m). Naslednji cilj je Rdeča Škrbina, ki se nahaja na nadmorski višini približno 2500 m. Sledi pot, kjer boste prečkali melišča in nekaj precej izpostavljenih odsekov. Na tem mestu obstaja velika nevarnost zdrsov, zato je potrebna velika previdnost. Prispeli boste na melišče v Zadnji Dolek, kjer se boste priključili poti iz doline Vrat. Pot boste nadaljevali v jugo-zahodno steno Škrlatice. Nato boste po zavarovani plezalni poti dosegli vrh Škrlatice.

     

    Zahtevnost poti: Pot iz Vršiča, Ruski križ na Škrlatico je precej dolga in zahtevna. Za pot boste potrebovali nekaj več kot 7 ur. Priporočamo, da si za pot vzamete dva dni. Pot je zelo zahtevna in označena. Na nekaterih mestih so označbe slabše vidne, zato je potrebna večja pozornost. Med potjo boste premagali približno 2200 m nadmorske višine. Plezalni del poti je varovan z jeklenicami, klini in skobami.

    Škrlatica, queen of the Julian Alps - View of Mt Triglav - Uroš Ledinek

    Pogled na Triglav s poti na Škrlatico
    Foto: Uroš Ledinek

    Kaj vzeti s sabo na pot?

    Če se boste na Škrlatico odpravljali v poletnih mesecih, boste za vzpon potrebovali udobne pohodniške čevlje, pohodniške palice, čelado in plezalni komplet za samovarovanje. Priporočamo tudi plezalne rokavice. Ker je pot dolga, si priskrbite dovolj pijače in energetsko bogate hrane. Ker je vreme v gorah nepredvidljivo, s sabo vzemite topla oblačila in pokrivalo.

    Če se boste na vrh Škrlatice podali v zimskih mesecih ali zgodaj spomladi, boste poleg pohodniških palic, čelade ter kompleta za samovarovanje potrebovali še dereze in cepine.

     

    Ko se bosta odpravljali na vrh gore, si zapomnite zlati rek: Gora je osvojena, ko se varno vrnete na izhodišče oziroma v dolino.

     

    Če nimate veliko izkušenj z obiskom gora, vam priporočamo, da najamete lokalnega vodnika, ali se na vrh podate v spremstvu izkušenega planinca.

     

    Želimo vam varen korak in srečno pot.

    Ponudbe

    Obvestilo
    Začasno zaprta planinska pot
    ZAPRT zahteven odsek planinske poti Sedlo Planja (2349 m)–Mlinarica (2006 m). Več informacij