Pot miru poteka deloma po Sloveniji in deloma po Italiji. Ko boste hodili po Poti miru, se spomnite, da je po njej stopalo na tisoče mladih fantov različnih narodnosti. Na tem mestu je ugasnilo veliko mladih življenj. Uživajte v lepoti neokrnjene narave Doline Soče. Naj vas prevzame mir in radost pokrajine, ki jo je med 1. svetovno vojno zaznamoval močan hrup eksplozij in pokanje pušk. Morda boste v odmevu zaslišali krik ranjenega vojaka ali prepevanje pastirja, ki žene živino na pašo. Pot miru je pot spominov, pot svobode.

Pot miru je od začetka iz Loga pod Mangartom, vse do Trsta označena z enotno oznako in informacijskimi tablami. Na poti boste obiskali 6 muzejev na prostem in številne spomenike. Vsi muzeji na prostem se nahajajo na avtentičnih lokacijah, kjer so ostanki dobro ohranjeni ali obnovljeni. Vsi muzeji so lahko dostopni in dobro označeni z usmerjevalnimi tablami. Urejena so tako nekdanja italijanska kot avstro-ogrska območja na poti.

Potek trase Pot miru v Dolini Soče

Pot miru poteka od Alp do Jadrana. Pot se prične v Logu pod Mangartom. Poteka mimo trdnjave Kluže, kjer so razstavljeni ostanki Soške Fronte in 1. svetovne vojne. Pot vas bo vodila do muzeja na prostem Revalnik in Čelo. Pot se povzpne na planino Golobar in do muzeja na prostem Zaprikraj. Pot se nadaljuje skozi vas Drežnica, sprehodili se boste mimo italijanske kostnice v Kobaridu. Na tem mestu se pot razdeli na dva dela.

Ena trasa vas bo popeljala na greben Kolovrata, kjer je muzej na prostem. Po drugi poti se boste sprehodili skozi planino Kuhinja in Petrovč, kjer je muzej na prostem Mrzli vrh. Prva pot se nadaljuje skozi Javorco do Tolmina. Tam si lahko ogledate nemško kostnico ter muzej na prostem Mengore. Pot se nadaljuje od muzeja Kolovrat, skozi Kampreško vse do Sabotina, Brd in Nove Gorice.

Druga trasa se s Kolovrata spusti v vas Plave, od koder se pot dvigne na Prižnico, Vodice, Sveto Goro do Škabrijela. Obe trasi se združita v Novi Gorici, od koder se pot nadaljuje čez Markov hrib do Cerja. Tam boste našli pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju. Pomnik stoji na lepo razglednem griču Cerje, na zahodnem robu Kraške planote. S planote je čudovit razgled na severni del Jadranskega morja, Furlanijo, Dolomite in Vipavsko dolino. V ozadju se mogočno dvigujejo Julijske Alpe.

Pot miru na Krasu

V Bližini Cerja so speljane Poti miru na Krasu. Sprehodite se po mirni in neokrnjeni kraški pokrajini, kjer boste zlahka našli ostanke 1. svetovne vojen. Vse poti so lepo urjene in so primerne za pohodnike in kolesarje. Na poti boste srečali kakšnega jezdeca, ki se je odpravil na ježo po Kraški planoti.

Tik preden boste prestopili državno mejo z Italijo, se Pot miru na Krasu razdeli na dve trasi. Ena trasa je speljana preko meje z Italijo in povezuje Debelo Grižo (Monte San Michele), zgodovinsko pot na Brestovcu (Percorso storico del Brestovec), italijansko kostnico v Sredipolju (Redipuglia) in se konča v Devinu (Duino). Druga trasa na Krasu poveže Borojevićev prestol, Krompirjevo jamo, Gorjansko in druga avstro-ogrska pokopališča Grmado (Ermada). Pot se konča v Devinu (Duino). Zadnji odsek poti vodi od Devina do Trsta.

Pot miru od Alp do Jadrana je tematsko obarvana daljinska pot, ki priča o preteklih dogodkih te pokrajine. Na poti boste srečali veliko muzejev in spominskih obeležij. Ves čas boste hodili po slikoviti kraški pokrajini, to je tam, kjer se Alpe srečajo z Jadranskim morjem.

Krožna pot na Poti miru

Del Poti miru je speljan tako, da tvori 100 km dolgo krožno traso, ki je razdeljena na 6 odsekov. En odsek boste prehodili v enem dnevu. Za celotno krožno pot boste potrebovali 6 dni.

Krožna pot povezuje Gorico (Gorizia) in Novo Gorico. Na severu povezuje Kobarid in Čedad, Na jugu Grmado (Ermada), kot osrednji vrh, ki povezuje slovenski in italijanski Kras. Vse tri povezave izpostavljajo dediščino 1. svetovne vojne.

Kako je nastal projekt Pot miru – Walk of peace

Prva svetovna vojna je v letih 1915-1917 potekala na območju Posočja in Krasa. Vojna je za seboj pustila razdejane kraje in opustošeno pokrajino. Med vojno so ugasnila številna življenje mladih vojakov. Posmrtni ostanki vojakov počivajo na okrog 60 vojaških pokopališčih vzdolž nekdanje fronte. Številni dogodki v 20. stoletju so prispevali k temu, da imena padlih vojakov nikoli niso bila raziskana, obdelana in predstavljena javnosti. Prav zaradi tega je eden od ciljev projekta WALKofPEACE predstaviti javnosti podatke o vojaških pokopališčih 1. svetovne vojne.