Ledno plezanje po zaledenelih slapovih, Ice climbing on frozen waterfalls Foto: Šenk

Ledno plezanje po zaledenelih slapovih

Ekstremno in adrenalinsko zimsko doživetje, za najbolj drzne avanturiste.

    Ledno plezanje po zaledenelih slapovih

    Ledno plezanje velja za eno najbolj drznih in adrenalinskih zimskih športnih aktivnosti. Namenjeno je najbolj drznim alpinistom in plezalcem. V zimskih mesecih se slovenske gore spremenijo v izjemno zimsko kuliso, ki z velikim številom zamrznjenih slapov in sten, vabi najbolj drzne, da se podajo novim avanturam naproti.

    Veliko zimskih planinskih izletov vključuje tudi plezanje po ledu. To je odličen način za pridobivanje izkušenj na ledu ob hkratnem spoznavanju drugih elementov alpinizma.

     

    V Sloveniji je veliko priložnosti za ledno plezanje v zimskem času, ko večina slapov in potokov v gorah zamrzne. Odprejo se nove priložnosti za zimske aktivnosti. Največ zamrznjenih slapov, ki so primerni za ledno plezanje je v Kamniško – Savinjskih in Julijskih Alpah. Tudi drugod po Sloveniji se najdejo manjši slapovi, ki vabijo neustrašne plezalce.

    Ledno plezanje po zaledenelih slapovih, Foto: Šenk

    Ledno plezanje na Jezerskem
    Foto: Šenk

    Kam se odpraviti na ledno plezanje v Sloveniji

     

    Kamniško-Savinjske Alpe

     

    Logarska dolina je odlično izhodišče za vznemirljivo ledno plezanje. V tej ledeniški dolini je več kot 40 slapov, ki v zimskem času zamrznejo. Na voljo so vodene plezalne odprave za vsakogar. Enostavne plezalne smeri so primerne za začetnike, vmesne za tiste, ki želijo nadgraditi svoje plezalne spretnosti in zahtevne smeri za izkušene plezalce. Logarska dolina je tudi v poletnih mesecih priljubljena destinacija za plezalce, saj je v strmih skalnatih stenah veliko urejenih smeri za plezanje.

     

    Toliko slapov z najrazličnejšo težavnostjo, kot jih premore Logarska dolina, drugje v Sloveniji ne boste našli. V pobočjih nad dolino se trenutno nahaja 39 preplezanih slapov, 11 od teh je ocenjenih vsaj s peto stopnjo. Ljubitelji dolgih smeri boste razočarani, saj so slapovi precej kratki. Večina slapov, razen najtežjih, zamrznejo vsako zimo.

     

    Slapovi na vzhodnem bregu Logarske doline se razprostirajo na nadmorski višini med 900 in 1200 metri. Večino slapov sončni žarki dosežejo pozno spomladi, zato traja sezona plezanja nekoliko dlje kot drugod. Po obilnejših snežnih padavinah postanejo pobočja v zgornjem delu doline plazovita in nevarna. Zato je potrebna velika previdnost! Če niste izkušen planinec, se v plezalne stene in v gore ne podajajte sami. Na plezanje se podajte v spremstvu izkušenih vodnikov.

     

    Slapovi, ki so primerni za ledno plezanje: Firštov slap 80 m, Raztočnik 160 m, Palenk 100 m, Slap pod tunelom 100 m, Slap pod Sušico  150 m, Slap na Klemenči jami 130 m, Spodnji Ivovec 100 m, Levi Ivovec 300 m, Desni Ivovec 180 m in mnogi drugi.

    Če niste izkušen planinec, se v plezalne stene in v gore ne podajajte sami. Na plezanje se podajte v spremstvu izkušenih vodnikov.

    Ledno plezanje po zaledenelih slapovih

    Ledno plezanje

    Jezersko

     

    Jezersko ima v Grintovcih podobno vlogo, kot jo ima dolina Tamar v Julijskih Alpah. Velja za najstarejšo, najbolj znano in zelo priljubljeno alpsko destinacijo. Na Jezerskem ni ravno veliko slapov, še posebej ne lahkih. Slapovi v dolinah Makekove in Ravenske Kočne so zelo zahtevni. Razmere za ledno plezanje po slapovih so najugodnejše od sredine januarja dalje.

     

    Slapovi pod Čedco so vidni s ceste na Zgornje Jezersko. Dostop do slapov ni zahteven, je nekoliko dolg. Zaradi strmih sten, je v tem delu velika nevarnost snežnih plazov. Nekaj slapov, ki pozimi vabijo na ledno plezanje je v dolini Ravenske Kočne.

     

    Najbolj poznani slapovi za ledno plezanje na Jezerskem so: Teranova smer 350 m, Ledinski slap 140 m, Vikijeva sveča 150 m, Sinji slap 150 m. Sinji slap je zelo priljubljen, urejeno ima varovališče, zato je primeren tudi za začetnike. Teranova smer v Dolgem hrbtu velja za eno najlepših zimskih snežno-lednih smeri v Sloveniji.

     

    Dolina Kokre je obdana s strmimi bregovi, po katerih se v strugo rečice spuščajo številni pritoki. Zaradi ugodne lege doline, večina pretokov in slapov hitro zmrzne.

    V dolini, med Koritom in Strah grabnom se nahajajo trije lažji slapovi (Grapa presenečenj in Kratek slap), primerni za trening ali popoldanski obisk.

    Najbolj zanimivi slapovi v dolini so: Gozdna vila 100 m, Desni slap 80 m, Levi slap 80 m, Slap nad mostom 150 m, Grapa presenečenj 300 m, Strah graben 240 m.

     

    Kamniška Bistrica je priljubljena alpska dolina v Kamniško-Savinjskih Alpah. V tej dolini izvira potok Kamniška Bistrica, ki je na svoji poti izoblikoval številne tolmune, slapove in korita. V tej čudoviti dolini boste našli nekaj manjših slapov, ki v zimskem času zamrznejo in so primerni za ledno plezanje.

     

    Le nekaj kilometrov od Logarske doline se nahaja dolina Matkov kot. V dolini je nekaj krajših slapov v vpadnici Velikega vrha (Slapič, Ledena bariera, Slap ledenega rora), zelo zanimivi  so slapovi Fakin 200m, Fakinček 80 m in Fakinof 140 m.

     

    V ledeniški dolini Robanov kot se nahaja slap Levi Lopčki 100m, ki v zimskem času zamrzne in privablja plezalce.

    Vedno na pravi poti

    Z interaktivnim zemljevidom do vašega popolnega doživetja na prostem. Vedno na pravem mestu ob pravem času po pravi poti.

    Julijske Alpe

    Tudi v Julijskih Alpah je nekaj zelo priljubljenih slapov, ki vsako zimo privabijo številne plezalce.

     

    Bohinj je zelo priljubljeno izhodišče za izlete v gore. Pohvali se lahko z največjim naravnim jezerom v Sloveniji, Bohinjskim  jezerom in visokogorskim smučiščem Vogel. Iz visokih gora se v dolino zlivajo številne vode, ki na svoji poti tvorijo tolmune in slapove. Najbolj poznan slap v Bohinju je slap Savica. Slap Savica je zelo vodnat in nikoli v celoti ne zamrzne, zato ni primeren za ledno plezanje. V bližnjih dolinah je nekaj slapov, ki v mrzlih zimah postanejo pravo ledno plezališče. V Soteski se nahajata dva slapa. Slap v Soteski 200m in slap Vis a Vis 100 m. Na Planini Voje se lahko na ledno plezanje podate na 300 metrov visok Lušev graben.

     

    V Dolini Soče se nahajajo številni potoki, ki se izlivajo v reko Sočo. V dolini so številni slapovi in v zimskem času veliko priložnosti za ledno plezanje. Priljubljeni so slapovi Krnskega in Kaninskega pogorja, slapovi v Logu pod Mangartom, slapovi v slikoviti Trenti. Zelo redko temperature omogočajo plezanje po izjemno zahtevnem slapu Boka, sicer najbolj vodnatem slovenskem slapu, ki je prava poslastica in svojevrstni izziv za najboljše mojstre lednega plezanja.

     

    V Logu pod Mangartom je okrog 100 večjih in manjših slapov. Pozimi mnogi od teh zmrznejo in so primerni za ledno plezanje. Dolina Loške Koritnice je manj oblegana dolina, kjer teče potok Koritnica. V dolini so številni slapovi. Večina je primernih za ledno plezanje: Kanja 110 m, Desni Laštanovec 120 m, Reščev slap 100 m, Zeleni slapovi 400 m, Desni slap pod Belo skalo 180 m in drugi.

     

    V Dolini Trente se nahaja potok Mlinarica, ki na svoji poti pada po skalnatih grapah in ustvarja številne slapove. V zimskem času slapovi zmrznejo in nastanejo ledene skulpture, ki so primerne za ledno plezanje. Na plezanje se lahko podate na slap Kukla 120m, Juliana 160m, Skriti dragulj 200m.

    Ledno plezanje po zaledenelih slapovih

    Plezanje po zaledenelem slapu

    Kranjska Gora in Mojstrana

     

    Pravi zasvojenci z lednim plezanjem, morajo vsaj enkrat v življenju preplezati Luciferja. To je znameniti zaledeneli slap v Gozdu Martuljku. V Gozdu Martuljek je še nekaj manjših slapov, ki so prav tako primerni za plezanje.

     

    V dolini Tamar boste našli številne slapove, ki v ugodnih zimskih razmerah zamrznejo in omogočajo ledno plezanje. Za varno ledno plezanje največkrat uredijo slapove: Sveča, Skriti slap (Nad votlino), Centralni slap, Desni slap in Zadnji Slap.

     

    Začetniki in radovedneži se lahko preizkusite v soteski Mlačca v Mojstrani. V edinem  plezalnem centru v Sloveniji  imate na voljo varovanje, vodnike in izposojo plezalne opreme. Mlačca je majhna soteska, ki je dolga 200 metrov in visoka 45 metrov. Tu je nastala ledno plezalna soteska, v kateri se nahaja kompleks treh slapov širokih 15 – 30 m, visokih 30 – 40 m.  Če vas mika varno plezanje po zaledenelih slapovih, vas ta soteska ne bo razočarala.

     

    V dolini Vrat se nahaja slap Peričnik. Spodnji slap le redko zamrzne, ker je prevelik pretok vode. Pogosteje zmrzne zgornji slap, ki je primeren za ledno plezanje.

     

    Na severni strani pod Vršičem se poleg težjih slapov najde nekaj lažjih. Zaradi višje lege slapovi hitro zmrznejo. Najpogosteje sta urejena krajša slapova pod Prednjo glavo v Krnici. Prvi in drugi slap v Krnici (50m) sta primerna za plezanje, ko ni veliko snega. Desno od Hudičevega žleba se pogosto naredi širok slap, ki ponuja več plezalnih smeri. To je Levi slap, ki je visok 80m.

    Ljubljanska kotlina

     

    Borovnica

    Ko je dovolj mraz, še v Peklu pri Borovnici v Ljubljanski kotlini zamrznejo slapovi. Plezamo lahko po petih slapovih, dolgih okrog 20 m. Nekateri so na določenih mestih tudi navpični. Ker se Pekel pri Borovnici nahaja na nizki nadmorski višini, slapovi le redko v celoti zamrznejo.

     

    Primorska

     

    Tudi na primorskem je nekaj slapov, ki v mrzlih zimah zamrznejo in postanejo plezalni poligon. V Idrijski Beli se nahaja nekaj med plezalci priljubljenih slapov: Slap v ovinku 80m, Slap izgubljene rokavice 150 m, Slap za kapelico 150 m. V Idrijski Beli, se v grapi ob mostu čez reko Idrijco nahaja Pripravniški slap – pripravniška grapa ki meri v višino 250 metrov.

    Ledno plezanje po zaledenelih slapovih, Foto: Šenk

    Ledno plezanje v KSA
    Foto: Šenk

    Na ledno plezanje z izkušenim vodnikom

     

    Ledno plezanje je zelo adrenalinska zimska aktivnost, ki je lahko tudi nevarna. Če se želite podati na plezanje po poledeneli skali ali slapu in nimate izkušenj, bo poleg vse potrebne opreme nujno, da se na plezanje podate z izkušenim vodnikom oz. inštruktorjem. Izkušeni vodniki vas bodo poučili:

    • kako pravilno uporabljati plezalno opremo;
    • o tehniki plezanja po ledenem terenu;
    • o načinu plezanja po zaledenelih slapovih;
    • o morebitnih nevarnostih in možnih napakah pri plezanju;
    • o varovanju na zaledenelih plaziščih, itd

    Dober vodnik vas bo tudi ustrezno varoval, kar zagotavlja 100% varnost tudi v primerih zloma ledu.

    Izkušeni vodniki bodo poskrbeli, da bo vaše plezalno doživetje po ledu varno in nepozabno.

     

    Oprema za ledno plezanje

     

    Med osnovno opremo za ledno in kombinirano plezanje sodijo:

    • varovalni plezalni pas;
    • vponke z matico;
    • ledni vijaki;
    • trakovi;
    • vrvi;
    • pomožne vrvice;
    • prva pomoč;
    • čelada.

    Čelada je obvezna, saj kosi padajočega ledu predstavljajo nevarnost poškodbe glave.

     

    Ledna oprema predstavlja:

    • dva cepina
    • zimske čevlje
    • dereze
    • pripomočke za varovanje v ledu (ledni vijaki, ledni klini, sistemi vponk, orodje za abalak)

    Pri plezanju se uporabljajo ledna orodja (cepin in bajla), na čevlje pa so pritrjene dereze. Če plezalec pleza v vodstvu, se ureja varovanje z lednimi vijaki.

     

    Težavnost je odvisna od naklona in kvalitete ledu, pomembno vlogo ima tudi oblika ledu (slap prilepljen na steno, sveča, ledene gobe), saj je s tem povezana možnost zloma. Dejanska težavnost je odvisna od trenutnih razmer v slapu (malo ledu, trdota ledu zaradi mraza itd…)

     

    Najboljši čas za ledno plezanje

     

    Zimski meseci od sredine januarja, do konca marca običajno zagotavljajo najboljše pogoje za ledno plezanje. V tem letnem času se temperature spustijo najnižje in zagotavljajo idealne pogoje za zamrzovanje.