Doživetja
Kolesarjenje
Daljinske kolesarske poti se vijejo od severa do juga, od vzhoda do zahoda. Prekolesarite Slovenijo po dolgem in po čez.
Z interaktivnim zemljevidom do vašega popolnega doživetja na prostem. Prenesite si GPX sledi poti.
Kaj je lepše, kakor spoznavati deželo s kolesom in premagati katero od daljinskih poti? Imamo jih kar nekaj, tako gorskih kakor cestnih.
Kolesarske poti po Sloveniji
Na severovzhodnem, ravninsko gričevnatem delu Slovenije vas vabita Pot ob Muri in Dravska kolesarska pot. Obalo preči znamenita kolesarska pot – Pot miru in prijateljstva – Parenzana. Ena od najlepših kolesarskih poti se nahaja v alpski Sloveniji, vodi od Rateč, mimo Kranjske Gore do Mojstrane. Alpski utrip na asfaltu boste doživeli tudi na krožni poti okoli Kamniško – Savinjskih Alp. Mistično Belo Krajino pa lahko prekolesarite na daljinski poti Via Bela Krajina.
Za vsakega nekaj, torej!
Kraljevski krogokrog Julijskih Alp večina kolesarjev začne v Kranjski Gori (750 m) in se vzpne čez Vršič (1.600 m). Pot nadaljujejo po dolini Trenta mimo Bovca, trdnjave Kluže, Loga pod Mangartom, Strmca na Mangartsko sedlo. Nato se čez prelaz Predel skozi Italijo, mimo Trbiža, vrnejo po kolesarski stezi do izhodiščne točke v Kranjski Gori. Celotna trasa je dolga cca 350 km in je značilna po dveh vzponih: Vršič in Predel z možnim dodatkom na Mangartsko sedlo.
Dvanajst kilometrov dolga cesta na Mangartsko sedlo od križišča pod Predelom velja za najviše ležečo asfaltirano cesto v Sloveniji, z višinsko razliko cca 1.600 m (Log pod Mangartom – Mangartsko sedlo), njen povprečni naklon pa znaša dobrih devet odstotkov. Asfaltirali so jo leta 1995, ima 17 zavojev in do osupljivega Mangartskega sedla pelje skozi pet predorov. Pri pentlji, okoli katere so urejena parkirišča, se odcepi kratka slepa cesta do Koče na Mangartskem sedlu (1.906 m). Zaradi surovih razmer je pozimi zaprta, konec maja oziroma na začetku junija pa jo tako kot večino alpskih prelazov odprejo za promet. Vreme na vrhu sedla je vedno nestanovitno in nepredvidljivo; tu se zračne alpske mase srečujejo s sredozemskimi, lahko se zgodi, da vas na najbolj vroč dan pri spustu zaradi hitre spremembe vremena prezebe kot še nikoli. Obleganost ceste v veliki meri narekuje vreme, v sezoni se po njej lahko prepelje do 20.000 vozil, v najživahnejših dnevih pa sedlo obišče po 450 avtomobilov.
Mangartsko sedlo
Start kolesarjenja v poletno-zimskem turističnem kraju Kranjska Gora (720 m). Po asfaltirani cesti se mimo jezera Jasna in zgodovinsko-kulturnega obeležja Ruska kapelica po 25 ostrih ovinkih vzpnemo v osrčje Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka, na vrh prelaza Vršič (1.611 m), kjer je v poletnem času odprta planinska koča Poštarski dom. Na eni strani prelaza se dviga Mojstrovka, na drugi strani pa Prisojnik – oba krepko preko 2.000 m višine.
Na drugi strani prelaza se cesta strmo spusti v dolino Trenta. Po 25 ostrih ovinkih in večjo naklonino ceste kot pri vzponu se trasa spusti mimo izvira reke Soče in Informativnega centra Triglavskega narodnega parka. Cesta se nadaljuje po dolini Trenta ob Soči, mimo Velikih in Malih korit – ozke soteske, ki jo je izdolbla reka Soča, v Bovec. Skupna dolžina kolesarjenja znaša 70 km. Vzpona je cca 900 m, spusta 1.300 m.
Z Bovca je možen povratek preko Loga pod Mangartom – prelaza Predel, kjer je italijansko-slovenska meja, in po italijanski strani mimo Trbiža in Rateč nazaj v Kranjsko Goro. Ta del je z vzponom cca 1.000 m in spustom 800 m dolg cca 90 km. Med Trbižem in Kranjsko Goro je urejena dvopasovna kolesarska steza z minimalnim naklonom.
Kolesarjenje čez sedlo Vršič iz Kranjske Gore v Bovec
Če si želite nezahtevnega kolesarjenja v idilični alpski pokrajini, bo ta daljinska pot kot nalašč za vas. Pot vas vodi od Rateč, skozi Kranjsko Goro, mimo Gozd Martuljka do alpske vasice Mojstrana. Slikovita pot poteka čez številne mostove, po opuščeni železniški progi in je skorajda v celoti ločena od motornega prometa. Na nezahtevni poti najdete počivališča in številne okrepčevalnice, zato je zelo priljubljena tudi med družinami z manjšimi otroci.
Kranjska Gora
130 km dolga krožna pot okrog Kamniško-Savinjskih Alp je priljubljena tako med dobro pripravljenimi kolesarji, ki jo prevozijo v enem dnevu kakor tudi med tistimi, ki svoj kolesarski izlet podaljšajo v večdnevno turo. Na poti boste premagali okrog 2000 m višinske razlike in uživali v številnih naravnih lepotah in osupljivih razgledih, ki jih ponujajo Kamniško – Savinjske Alpe.
Logarska dolina
Znamenita obalna pot Parenzana, imenovana tudi Pot zdravja in prijateljstva – je speljana po nekdanji ozkotirni železniški progi med italijanski Trstom in Porečem na Hrvaškem. Nekdaj so jo uporabljali za prevoz kmetijskih izdelkov, ki v rodovitni Istri dobro uspevajo. Celotna trasa meri 130 km in doseže 1080 metrov višinske razlike. Slovenski del poti pelje ob obali, zavije med vinograde, delno je speljana skozi opuščene predore. Je nezahtevna in idealna za družinski izlet ali sproščeno druženje na kolesu pa tudi peš. Milo submediteransko podnebje, značilno za slovensko obalo, omogoča kolesarjenje v vseh letnih časih.
Piran
Dravska kolesarska pot velja po naravnih lepotah in kulturni raznolikosti za eno najlepših kolesarskih poti v Evropi. Pot v skupni dolžini 510 km vodi od izvira reke Drave pri Toblachu v Italiji preko Avstrije v Slovenijo in naprej na Hrvaško, kjer se zaključi ob sotočju rek Mure in Drave pri Legradu. Pot v Sloveniji je dolga 145 km in poteka večinoma po manj prometnih lokalnih cestah ter po urejenih kolesarskih poteh in nudi doživetje za vsakim zavojem. primerna za družine in kolesarje uživače, ki ob svojih kolesarskih podvigih zelo radi obiščejo najlepše kotičke, začutijo utrip mest, ki jih obiščejo in v katerih nočijo ter obenem razvajajo svoje brbončice in se prepuščajo doživetjem, ki jih le-ta ponujajo. Med drugim se tako srečajo s splavarjenjem, veslanjem, kopanjem, izpiranjem zlata, naravnimi znamenitostmi in kulturno ponudbo mest in krajev ob poti.
Dravska kolesarska pot
foto: Sam Strauss
Obrečna kolesarska pot ob reki Muri se začne v Avstriji, kjer reka izvira. Na kolo lahko sedete že v narodnem parku Visoke Ture. Pot spremlja reko Muro mimo Gradca in prestopi na slovensko stran proti Pomurju. Pot se konča na Hrvaškem, ob izlivu reke Mure v Dravo. Naravne lepote in ležerni utrip, ki ga je moč začutiti v Pomurju, prepričata mnoge kolesarske navdušence, da se radi odločajo za to pot. K priljubljenosti zagotovo pripomore tudi pregovorna gostoljubnost domačinov ter lokalna kulinarika in vina, ki jih pridelujejo na okoliških gričih.
Mura
Kolesarska (in pohodniška) krožna pot je speljana po celotni Beli Krajini. Speljana je med vinorodnimi griči, čez gozdove in idilične vasice do reke Kolpe. Je položna in primerna za družinsko kolesarjenje, na njej bodo uživali tudi zahtevnejši kolesarji. Če ste na poti potrebni osvežitve in počitka, se ustavite v domačih gostilnah, ki jih boste srečevali in uživajte v edinstveni atmosferi te magične pokrajine na jugu Slovenije.
Bela Krajina
Tura se začne v Ajdovščini in vodi po ravnini do Vipave, kjer se vzpne na Vrhp0lje in naprej na Col (800-metrski vzpon) in potem po robu Trnovskega gozda z lepimi razgledi mimo Ortlice (znano Ortliško skalno okno) čez Lokavec in spust nazaj v Ajdovščino. Celotna pot je dolga 45 km.
Vipavska dolina
Raznolika in trajnostno usmerjena kolesarska tura Bike Slovenia Green se prične v Kranjski Gori, nadaljuje preko pravljične doline Radovne ter planote Pokljuka in vodi do dveh znanih biserov Slovenije – Blejskega in Bohinjskega jezera. Tretji dan skočite na krov ene najbolj slikovitih železnic v Evropi, ki odpira čudovite razglede, sledi sproščeno kolesarjenje ob smaragdni reki Soči.
Dežela gričev in prijaznih domačinov je naslednja na seznamu. Visoka drevesa se umaknejo vinogradom in oljkam v Goriških Brdih, ki slovijo po vrhunskih vinih.
Iz Brd se kolesarjenje nadaljuje čez kamnite kraške vasice, po fascinantni kraški topografiji, preden se pot priključi trasi nekdanje železniške postaje Parenzana in se počasi spušča proti mestu Koper na jadranski obali. Skok v morje in obisk lokalne restavracije z mediteransko hrano je vrhunec 7-dnevne kolesarske dogodivščine.
Bohinjsko jezero
Trasa ob lepih razgledih na Triglav, Julijske Alpe in Bohinjsko jezero pelje po asfaltirani ovinkasti cesti iz Bohinjske Bistrice na prelaz Soriška planina, kjer je zimsko-poletni turistični center. Od tam se je možno peš podati na Možic, kjer vidimo ostanke vojaške linije po Rapalski meji.
Kolesarjenje se nadaljuje s 600-metrskim spustom v Podbrdo v Baški grapi, vasico na drugi strani bohinjskega železniškega predora. Pot se nadaljuje po celotni Baški grapi mimo stisnjenih vasi Huda Južna, Grahovo do Mosta na Soči. Skupna dolžina je cca 60 km z omenjeno višinsko razliko. Z Mosta na Soči vozi vlak s kolesarskim vagonom nazaj v Bohinjsko Bistrico.
Vas mikajo naši hribi in gore? Potem bo katera od gorskih daljinskih poti prava izbira. Največ ponuja 1800 kilometrov dolga krožna Slovenska turno kolesarska pot. Čudovit gorski svet treh dežel, Slovenije, Avstrije in Italije, spoznajte na poti Trans Slovenija. Pohorje, ki velja za našo kolesarsko meko, ponuja Pohorsko kolesarsko tranzverzalo. Mogočno alpsko verigo Karavanke lahko prekolesarite na poti Trans Karavanke. Gorski užitki so zagotovljeni!
Na tej krožni kolesarski poti boste obredli celo Slovenijo. Je zelo razgibana in bi bila v ponos tudi marsikateremu planincu. Dolga je 1800 kilometrov in če jo boste prevozili v celoti, boste premagali kar 50.000 m višinske razlike! Najvišja točka je 1.688 m visok Poštarski dom na Vršiču, najnižji pa sta Piran in Sečoveljske soline 1 m nad morjem. Pot tehnično ni zahtevna. Vodi mimo 109 kontrolnih točk. Med njimi je več kot 50 planinskih koč in specializiranih nastanitev za kolesarje, kjer se lahko spočijete in okrepčate ter številne turistične znamenitosti.
Turnokolesarska pot Juliana Bike je v osnovi del Slovenske turnokolesarske poti (STKP) in sledi filozofiji daljinske pohodniške poti Juliana Trail. Označena je z modrimi usmerjevalnimi tablicami, ki že označujejo Slovensko turnokolesarsko pot, dodan je le zaščitni znak Julijskih Alp (JA). Pot je speljana po lokalnih cestah, kolesarskih stezah, gozdnih poteh in kolovozih skozi občutljive naravne habitate, kar od kolesarja zahteva veliko spoštovanja do narave, rastlin, živali in tudi zasebne lastnine domačinov, ki trajnostno sobivajo z naravo v zavarovanih območjih Nature 2000, UNESCA in Triglavskega narodnega parka.
Za ljubitelje gozdnih poti in gorskih koles se po gozdovih planotastega Pohorja vije 75 km dolga, razgibana kolesarska pot. Povezuje vzhodni del Pohorja, ki se dviga nad Mariborom, z zahodnim delom. Konča se ob vznožju Kremžarjevega vrha na Koroškem. Pot je označena v obe smeri. Če se boste na pot odpravili iz vzhodne, mariborske poti, se do izhodišča na Bolfenku lahko odpeljete s pohorsko vzpenjačo. Na transverzalo se navezujejo lokalne kolesarske poti iz vseh večjih središč okoli Pohorja.
Pohorje
Gorsko-kolesarska tura Trans Slovenija 01 povezuje Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Vodi od Julijskih Alp skozi slikovito dolino Soče do Brd, čez Vipavsko dolino in skrivnostni Kras do morske obale. Na poti vas čakajo dobrote lokalne kulinarike ter bogata kulturna dediščina. Trans Slovenija 02 je naravno nadaljevanje prve ture. Začne se ob Baškem jezeru (Faaker See), vodi preko Karavank v Slovenijo, čez Pokljuko, Soriško planino do Idrije, čez Kras v Piran. Je tehnično zahtevnejša od ture Trans 01, primerna je za električna kolesa.
Dolina Soče
Najdaljše slovensko gorovje, Karavanke, se vijejo kar 120 km daleč ob meji s sosednjo Avstrijo in so pravi magnet za gorske kolesarje. Turno kolesarska pot Trans Karavanke je razdeljena na 5 etap in se razteza od Jezerskega do Tromeje na skrajnem severu zahodu Slovenije. Večinoma poteka po gozdnih cestah prisojnih pobočij Karavank in je primerna za kondicijsko dobro pripravljene gorske kolesarje. Dnevne etape so dolge od 25 do 35 km, največja višinska razlika v enem dnevu meri 1.650 m. Osupljiva narava in navdihujoči razgledi so zagotovljeni.
Karavanke
Ne glede na to, kam po Sloveniji se boste podali kolesarit, vam bodo domačini z veseljem predlagali zanimive kolesarske poti. Povsod boste srečevali tudi lokalne kolesarje, ki bodo radi pomagali z nasveti.
Bohinj
