Planinske koče so dobrodošle postaje na poti do zastavljenih vrhov, kjer si lahko odpočijemo, morda prespimo, se osvežimo in okrepčamo z lokalno hrano. Golaž, jota, ričet, domače klobase in žganci, slastni štruklji in zavitki so prava hrana za lačne pohodnike.

Prenočevanje v planinski koči je edinstveno doživetje. Ponujajo spanje v manjših sobah od dveh postelj naprej pa vse do večjih sob s skupnimi ležišči. Priporočamo lastno spalno rjuho, ki pa ni obvezna. V poletnih mesecih so koče dobro obiskane, zato priporočamo, da nočitev predhodno rezervirate.

Preden se odpravite v gore, preverite odprtost koče, ki jo želite obiskati

Večina visokogorskih planinskih koč je odprtih od sredine junija, ko skopni sneg, do konca septembra.

Pozimi po večini ne obratujejo, razen redkih izjem:

• Vse dni v letu sta v visokogorju odprta samo Dom na Kredarici in Dom na Komni.
• Pozimi so med vikendi odprte tudi: Orožnova koča na Planini za Liscem, koča na Kriški gori, Krekova koča na Ratitovcu, Frischulov dom na Okrešlju, Kamniška koča na Kamniškem sedlu, koča na Klemenči jami pod Ojstrico, Planinski dom na Kališču, Roblekov dom na Begunjščici, dom Koča Draga Karolina na Velikem Snežniku.

Mnogo visokogorskih planinskih koč ima v hladnejših mesecih, ko ne obratujejo, odprto zimsko sobo (winter room). V njej se lahko spočijete, preoblečete, po potrebi tudi prenočite.

Zasilnemu zavetju in prenočevanju po napornih turah so na voljo tudi bivaki. Služijo zavetju in ne sodijo med turistične kapacitete. Ne sme se jih uporabljati za več dnevno bivanje.

Nižje ležeče koče so odprte dlje, nekatere tudi celo leto. Obratovalni čas oskrbovalci sicer prilagajajo glede na vremenske razmere, količino snega ali nevarnost plazov.