Če si cestni kolesar...

Asfalt, ki beži pod specialko ob tako značilnem zvoku in hitrost, ki si jo sposoben razviti z svojimi nogami…vse to zasvoji in te vleče na cesto….a pravi izzivi in veselje vsakega cestnega kolesarja čakajo na neskončnih serpentinah, višinskih metrih, ki se le po polžje odštevajo…nato pa na vrhu prekrasni razgled na premagane vijuge in evforija v zavedanju, da ti je uspelo v takšnem tempu, kot si ne bi nikoli mislil, da bi lahko.

Pred vami so torej izzivi, ki jih mora v Sloveniji slej ko prej  premagati vsak cestni kolesar, ki da kaj nase

Mangart in Vršič

Čeprav gre za dva ločena prelaza, ki vsak zase pomenita spoštovanja vreden cilj, jih večina cestnih kolesarjev združi in odpelje v enem samem kraljevskem krogu. Ta krog vas iz Kranjske Gore preko Vršiča, Mangarta, Predela in Trbiža po cca. 110 km in več kot 2.700 višinskih metrih pripelje nazaj v Kranjsko Goro.

VRŠIČ

Prelaz vršič je manjši od obeh, a znamenit iz zgodovinskega vidika, saj so cesto čez njega zgradili ruski vojni ujetniki. Znamenit je tudi po 24 serpentinah, ki vas iz Kranjske Gore pripeljejo do vrha, vse so namreč še vedno tlakovane. Povprečni naklon znaša nekaj čez 7%, odseki pa dosežejo tudi 13 %. Iz Kranjske Gore do vrha morate premagati 11km in 750 višinskih metrov.

MANGART

Ta bo zalogaj bo težji. Vzpon, ki se začne v Logu pod Mangartom je namreč dolg kar 21 km, med katerimi vas popelje za skoraj 1.500 metrov višino. Skupni povprečni naklon je dobrih 7%. Zadnji del je najbolj spektakularen in uživaški, pa tudi naporen saj povprečni naklon znaša 9%. Najvišje ležeča asfaltirana cesta v Sloveniji, ima 17 zavojev in ki je do skalnih nedrij osupljivega Mangarta speljana skozi pet predorov.

STRMA REBER

Manj znan vzpon, ki so se ga oprijeli tudi vzdevki “Medvedja čreva” ali “Mali Vršič”. Sam vzpon je dolg 8 kilometrov in pol, med katerimi premaga 720 višinskih metrov. 19 serpentin vas pričakuje, a s povprečnim naklonom skoraj 9%, ki mestoma doseže tudi 17%!

Izziv lahko zapakirate v lep kolesarski krog s to TRASO.

KRVAVEC

Je smučarski in gorski center, ki se nahaja najbližje Ljubljani. Do njega se večina ljudi odpravi z gondolo, a za cestnega kolesarja je pot le ena- asfaltna kača, ki od vasi Grad do Jezerc skozi 11km premaga 990 višinskih metrov. Povprečni naklon znaša 8%, a zna doseči tudi 17%. Milosti tu ni, cesta se navpik postavi že takoj na štartu.

Če se želite primerjati s svetovno elito, vam izdamo čas, ki ga do vrha rabi Tadej Pogačar, 33 minut 51 sekund.

KUM

Kum je popularna izletniška točka Zasavja, a obenem tudi zelo popularen kolesarski vzpon, na katerem v 1o km cesta premaga 1000 višinskih metrov. Za dodatno začimbo poskrbi zaključek, saj zadnji kilometer poteka po makadamu. Na tej poti se boste posvetili svojemu dihanju in strmini, za kaj drugega časa do vrha ne bo, gre namreč za enega najtežjih vzponov v Sloveniji.

ROGLA

Kljub temu, da je Rogla priljubljeno družinski center, velja vzpon na Roglo za enega izmed najzahtevnejših v Sloveniji, saj strm vzpon zelo redko popusti in se v nekaj več kot 16 km dvigne za približno 1100 metrov nadmorske višine.

GOLTE

Kolesarski vzpon na Golte je še ena izmed klasik, ki jo mora slej ko prej prevoziti vsak cestni kolesar. Vzpon se prične v Mozirju na 337m nadmorske višine, nato pa se preko 15 km in več kot 1000 metrov višine dvigne do gorskega centra Golte. Naklon vaarira od 2%, pa vse do brutalnih 26%. Na koncu, je najbolj strmo!