Varno v gore

Matej Ogorevc, predstavnik Planinske zveze Slovenije in gorski reševalec, je v uvodni predstavitvi opozoril na naraščajoči trend nesreč v gorah in na težje dostopnih terenih, ki vrhunec dosegajo med glavno poletno sezono. Največ intervencij je v priljubljenih turističnih središčih, kot so Bohinj, Ljubljana in Bovec, ter na področju Triglava in Kamniško-Savinjskih Alp. Posebej je izpostavil problematiko bivakov. Ti so namenjeni izključno nujnemu zavetju v sili, a jih predvsem tuji obiskovalci vse pogosteje zamenjujejo za brezplačna prenočišča.

Tudi Planinska zveza Slovenije (PZS) opozarja na pomen znanja in preventivnega delovanja. Podpredsednik PZS Martin Šolar je dejal: »Varne hoje v gore se na da naučiti na hitro. Cilje in želje moramo vedno prilagoditi našim sposobnostim, znanju in razmeram v gorskem svetu, kamor smo namenjeni. K znanju sodi tudi izbira cilja in opreme, ki jo moramo znati uporabljati. Hoja v gore je na nek način, čeprav smo v času izjemne popularnosti te dejavnosti, vse življenjski proces…”

S svojo izkušnjo je prispevala tudi Policija. Predstavnik Gorske policijske enote Matej Brajnik je povedal: »Še vedno se srečujemo s podcenjevanjem slovenskih gora. Pohodniki, s katerimi se srečujemo ob posredovanjih, se slabo pripravljajo na ture, ne upoštevajo pravil priprave, kot so vreme, zahtevnost, dolžina ture, uporaba opreme, splošna ocena ture in samokritična ocena lastnih sposobnosti. V naših gorah lahko hitro pot na zemljevidu postane uganka ali pa za neveščega pohodnika tehnična past. Apeliramo predvsem na tiste, ki so si trenutno ‘trendovsko’ zaželeli v gore, ali pa tiste z manj izkušnjami, da se obrnejo na gorske vodnike ali pa na planinska društva, s katerimi se bodo gorskih tur lahko udeleževali bolj varno,« je izpostavil.

Pri tujcih ugotavljajo, da se brez pravih izkušenj preveč zanašajo na digitalno asistenco telefone, ne znajo pa razbrati zahtevnost terena ali pa na terenu pravočasno ne zaznajo dejanskega stanja ali razmer.

V podajanju točnih informacij se morajo tudi turistični delavci, zasebniki, stanodajalci, itd. ustrezno opremiti s pravimi informacijami ali pa zainteresirane napotovati na ustrezne prej omenjene organizacije in posameznike.

Drugi del razprave je bil osredotočen na ozaveščanje in komunikacijo. Govorci so se strinjali, da je spreminjanje vedenjskih vzorcev mogoče le z dolgoročno prisotnostjo jasnih, strokovno ustreznih, razumljivih in dostopnih sporočil, ki javnost nagovarjajo k razmisleku in odgovornemu ravnanju.

Slovenska turistična organizacija je predstavila novo serijo video vsebin, s katerimi želi pohodnike že pred odhodom v naravo opremiti z osnovnim znanjem in zavedanjem o odgovornosti. Predstavnica Slovenske turistične organizacije (STO) Aleksandra Jerebic Topolovec je ob tem izpostavila: »Komunikacijsko kampanjo smo za letošnje leto v sodelovanju s partnerji nadgradili z dodatnimi vsebinami, ki nam omogočajo ozaveščanje in komunikacijo skozi celo leto, tudi pozimi.«

Vlogo povezovalnega člena partnerstva Varno v gore nosi Združenje Slovenia Outdoor. »Varnost v gorah ni individualna odločitev, ampak rezultat sistema. In ta sistem lahko deluje le, če stroka, turizem in destinacije govorimo usklajeno – še preden obiskovalec sploh stopi na planinsko pot,« je izpostavila predsednica združenja Valerija Pučko.

Zanesljiva vremenska napoved ostaja eden ključnih dejavnikov za varno odločanje pred odhodom v gore. Pomembno vlogo na tem področju ima Agencija RS za okolje (ARSO). Blaž Šter z ARSO je kot letošnjo novost izpostavil nov plazovni bilten, ki se osvežuje vsakodnevno. »Tam lahko obiskovalci najdejo opis vremenskih razmer v več jezikih in za širše območje Alp.« Sicer pa ARSO razvija novo spletno stran, ki bo vključevala tudi posodobljeno vremensko napoved za gorski svet, tudi v tujih jezikih.

Predstavnica Triglavskega narodnega parka Irma Pivk iz Doma Trenta je poudarila pomen spoštljivega obiska naravnih območij in povezovanja z lokalnimi skupnostmi. »Ob naraščajočem in vse bolj raznolikem obisku Triglavskega narodnega parka obiskovalci pogosto ne dobijo uradnih in ažurnih informacij, zato splošna opozorila in priporočila, podana na klasičen način, niso več učinkovita. Ob množici zavajajočih in napačnih informacij je za večjo varnost ljudi in učinkovito varovanje narave ključno enotno, podatkovno podprto in usmerjeno komuniciranje, ki temelji na sodelovanju vseh deležnikov, vključenih v posredovanje informacij obiskovalcem.

Kampanja STO Varno v gore z novimi zimskimi vsebinami na 18 tujih trgih

STO je v sklopu pobude Varno v gore skupaj s partnerji pripravila novo zimsko komunikacijsko kampanjo, katere osrednji cilj je povečanje varnosti obiskovalcev slovenskih gora. V sklopu kampanje so nastale informativne video vsebine v 14 jezikih, ki obiskovalce seznanjajo z najpogostejšimi napakami, osnovnimi znanji in priporočili za odgovorno gibanje v zimskih razmerah. Vsebine so letos vključene v Globalno digitalno kampanjo in oglaševane na 18 tujih trgih, s poudarkom na realnejših pričakovanjih in boljši pripravljenosti pohodnikov že pred prihodom v Slovenijo.

V partnerstvu Varno v gore sodeluje Skupnost Julijske Alpe. Koordinator skupnosti Klemen Langus poudarja: »V Skupnosti Julijske Alpe varnost v gorah obravnavamo kot temelj odgovornega turizma in kakovostne izkušnje obiskovalcev. V poletni sezoni izvajamo usklajene preventivne aktivnosti prek družbenih omrežij, spletnih strani ter tudi analogno – v turistično-informacijskih centrih, kjer obiskovalci prejmejo aktualne informacije neposredno na terenu. Ob tem sistematično nadgrajujemo znanje lokalnih informatorjev in ponudnikov ter posredujemo preverjene vsebine nacionalnih partnerjev, kot sta Slovenska turistična organizacija in Gorska reševalna služba Slovenije. Obiskovalce aktivno spodbujamo k uporabi uradnih digitalnih orodij, kjer so na voljo priporočila in opozorila glede trenutnih razmer, ter k vnaprejšnjemu načrtovanju obiska.«