Hop-on Hop-off

Nova sezona: več tednov, električni kombi in spletna platforma

Letos bo Hop-on Hop-off potekal kar 12 tednov in sicer med 21. junijem in 14. septembrom, kar pomeni pomembno razširitev tudi v zgodnjo jesen. Prvič bo po krožni trasi vozil električni kombi, kar je korak naprej k zmanjševanju emisij in hrupa v občutljivem alpskem prostoru. Kombi z osmimi sedeži bo dnevno opravil dve vožnji – dopoldansko in popoldansko.

Z letošnjo sezono se Hop-on Hop-off seli tudi na splet – rezervacije in nakup vozovnic so zdaj možni prek spletne platforme www.hopon-hopoff.si. Cena vozovnice se giblje med 5 in 12 evri, odvisno od dolžine izbrane poti.

Pretekla sezona, v kateri je Hop-on Hop-off prepeljal več kot 440 potnikov, je potrdila, da gre za privlačen in učinkovit način raziskovanja regije brez avtomobila ter povezovanja manj dostopnih krajev. Poleg razpršitve obiskovalcev po prostoru, Hop-on Hop-off pomembno prispeva tudi k podaljševanju dobe bivanja, saj ponuja dodatne možnosti za raziskovanje Kamniško-Savinjskih Alp.

Sara Bitenc, koordinatorka Združenja Kamniško-Savinjske Alpe, je poudarila, da je Hop-on Hop-off več kot zgolj prevozna storitev – gre za uspešen regijski projekt, ki povezuje lokalne skupnosti, turistične ponudnike in obiskovalce v iskanju bolj odgovornega, doživljajskega in okolju prijaznega turizma.

Pomembnost trajnostne mobilnosti v Alpah

Trajnostna mobilnost v občutljivem alpskem prostoru predstavlja strateško priložnost za prihodnji razvoj – to je bil osrednji poudarek pogovora na novinarski konferenci, na kateri so sodelovali župan Občine Jezersko Andrej Karničar, direktorica podjetja Vizije mobilnosti, letošnjega izvajalca storitve, Urša Volk ter Rok Teul iz rekreacijsko-turističnega centra Park Jezersko.

Gorske občine si že vrsto let prizadevajo zmanjšati odvisnost od avtomobilov ter obiskovalcem ponuditi okolju prijaznejši in kakovostnejši dostop. Letos uvedeni električni kombi pomeni pomemben korak naprej:

»Uporaba električnega vozila bistveno prispeva k zmanjšanju onesnaženosti zraka z ogljikovim dioksidom, dušikovimi oksidi in trdnimi delci, zmanjšuje pa se tudi raven hrupa, ki lahko vpliva na vedenje in razmnoževanje številnih živalskih vrst. To je še posebej pomembno v alpskih dolinah, kjer poteka tudi naša krožna pot, saj gre za prostorsko omejene in zato ekološko izjemno občutljive ekosisteme,« je poudarila Urša Volk.

Voda, narava in lokalne zgodbe kot temelj doživetij

Trajnostna mobilnost pa ni le okoljski ukrep, temveč tudi priložnost za oblikovanje doživetij, ki spodbujajo aktiven in odgovoren odnos do prostora. Pomembno vlogo pri tem imajo pohodništvo, kolesarjenje in vsebine, ki temeljijo na lokalnem okolju.

Eden izmed takih primerov je razvoj ponudbe kolesarjenja in pohodništva okoli Kamniško-Savinjskih Alp, povezane s projektom Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, v okviru katerega je bilo analiziranih več kot 50 vodnih virov.

»Ko trajnostno mobilnost povežemo z vodo – zgodbo, ki ima v tem prostoru simbolni pomen in izjemno kakovost – dobimo močno osnovo za doživetje. A brez sodelovanja ta ne zaživi. Infrastruktura je le del celote, ključno je, da jo lokalni deležniki nadgradimo z vsebinami, ki izhajajo iz prostora,« je poudaril Rok Teul.

Medobčinsko sodelovanje kot ključ do uspeha

Pri vsem tem pa ima ključno vlogo sodelovanje na vseh ravneh:

»Meje obstajajo le v naših glavah. Kamniško-Savinjske Alpe doživljamo kot skupen prostor, zato je sodelovanje občin ključno za razvoj regije in učinkovite rešitve za okolje in obiskovalce,« je ob tem izpostavil Andrej Karničar.

Študijska tura: doživetja z lokalnim pridihom

V duhu povezovanja in izmenjave dobrih praks se je dan po dopoldanski konferenci nadaljeval s študijsko turo, ki je udeležencem na izkustven način približala raznolikost lokalne ponudbe in pomen trajnostne mobilnosti v Kamniško-Savinjskih Alpah.

• V Preddvoru jih je v gradu Dvor z zgodovinskim šarmom pričakala grofica Tanja Šubelj.
• Na Jezerskem sta Marjan in Irena Smrtnik na ekološki kmetiji in sirarni Pr’Vernk postregla z domačimi mlečnimi dobrotami.
• Po obisku lehnjakotvornega izvira je sledil odmik v Matkov kot, kjer jih je na Turistični kmetiji Gradišnik Breda Gradišnik popeljala v izkušnjo lokostrelstva in ponudila kosilo iz lokalnih sestavin.
• Pri skalnem samotarju Igla je za pravo pastirsko presenečenje poskrbel Dejan s pristnim solčavskim želodcem.
• Dan se je zaključil v Kamniku – z obiskom Zlate ptičke, pokušino njihove kombuche ter druženjem ob kamniški kajžerci in Pivu svobode, Ksenija Mravlja pa je predstavila Edinstveno doživetje Slovenije: Pot piva in svobode, ki povezuje lokalne pivovarje in mestni utrip

Hop-on Hop-off kot orodje za trajnostni razvoj

Zaključno sporočilo dneva pa je bilo jasno:
Združenje Kamniško-Savinjskih Alp že petnajst let povezuje občine z vizijo skupnega razvoja – in prav projekt Hop-on Hop-off je dokaz, da takšno sodelovanje prinaša oprijemljive, trajnostne rešitve.

Ni zgolj turistična storitev, temveč orodje za kakovostnejše življenje lokalnega prebivalstva in odgovornejši obisk občutljivega alpskega prostora. To je konkreten primer, da se z vztrajnim medobčinskim povezovanjem lahko oblikujejo rešitve, ki hkrati služijo domačinom in navdihujejo obiskovalce – danes in v prihodnosti.