Kolesarski vzpon na Mangartsko sedlo
Kraljevski krogokrog Julijskih Alp večina kolesarjev začne v Kranjski Gori (750 m) in se vzpne čez Vršič (1.600 m). Pot nadaljujejo po dolini Trenta mimo Bovca, trdnjave Kluže, Loga pod Mangartom, Strmca na Mangartsko sedlo. Nato se čez prelaz Predel skozi Italijo, mimo Trbiža, vrnejo po kolesarski stezi do izhodiščne točke v Kranjski Gori. Celotna trasa je dolga cca 350 km in je značilna po dveh vzponih: Vršič in Predel z možnim dodatkom na Mangartsko sedlo.
Dvanajst kilometrov dolga cesta na Mangartsko sedlo od križišča pod Predelom velja za najviše ležečo asfaltirano cesto v Sloveniji, z višinsko razliko cca 1.600 m (Log pod Mangartom – Mangartsko sedlo), njen povprečni naklon pa znaša dobrih devet odstotkov. Asfaltirali so jo leta 1995, ima 17 zavojev in do osupljivega Mangartskega sedla pelje skozi pet predorov. Pri pentlji, okoli katere so urejena parkirišča, se odcepi kratka slepa cesta do Koče na Mangartskem sedlu (1.906 m). Zaradi surovih razmer je pozimi zaprta, konec maja oziroma na začetku junija pa jo tako kot večino alpskih prelazov odprejo za promet. Vreme na vrhu sedla je vedno nestanovitno in nepredvidljivo; tu se zračne alpske mase srečujejo s sredozemskimi, lahko se zgodi, da vas na najbolj vroč dan pri spustu zaradi hitre spremembe vremena prezebe kot še nikoli. Obleganost ceste v veliki meri narekuje vreme, v sezoni se po njej lahko prepelje do 20.000 vozil, v najživahnejših dnevih pa sedlo obišče po 450 avtomobilov.